Telo kliče po vodi

Bolj ko proučujem svet izza običajne zaznave, bolj se vračam na primarne energije, ki nas sestavljajo. Tako je eno od mojih zanimanj tudi voda, njen vpliv na naše življenje, na to kako se počutimo, kako dobro nam deluje telo, kako razmišljamo in kako čustvujemo… Pretresle so me lastne izkušnje, ki sem jih dobila z njeno uporabo in tudi neuporabo, zato je postala kar moj hobi. Pri njenem proučevanju in razumevanju mi je pravi navdih življenjsko delo dr. Batmanghelidija, ki ga je strnil v knjigi Telo kliče po vodi. V tem članku najdete nekaj naših prepričanj o tem kaj in kako pijemo.

Naj “Na zdravje” končno postane tudi “Za zdravje!” 

Vsi priporočajo, da je potrebno uživati tekočino.

V razvitih družbah je uveljavljeno preprosto a katastrofalno zmotno prepričanje, da lahko kava, čaj, alkohol in druge umetne pijače nadomestijo čisto naravno vodo. Ti napitki res vsebujejo vodo, a poleg nje tudi dehidracijske snovi. Zaradi tega iz telesa odstranijo vodo v kateri so raztopljeni in še nekaj vodnih telesnih zalog. Če izmerite količino seča po zaužitju take pijače lahko ugotovite, da izločite več seča kot ste popili tekočine. Sodobni življenjski utrip povzroča pri ljudeh odvisnost od umetnih pijač. Generalno s takšnimi napitki ni mogoče zadosti telesnim potrebam po vodi. Navajenost na njihov okus pa avtomatično zmanjšuje potrebo po pitju vode.

Mrzla voda je zakon, mlačne vode ne maram.

Mrzlo vodo se uživa v zdravstvene namene in sicer po žličkah pod jezik, kjer se jo pogreje. Želodec ni bojler, čeprav ponekod trebušni del žal tako tudi izgleda. Vendar nima funkcije bojlerja in ni namenjen temu, da bi vodo grel. Ugotovljeno je bilo, da je trajno izpostavljanje mrzli vodi, ki jo nekateri spijejo na dušek, rakotvorno. Pitje mlačne ali tople vode je stvar navade in ob rednem uživanju prinaša dolgoročno zdravje.

Ali naj pijem med jedjo?

Napitki med jedjo razredčijo želodčne sokove, zato se hrana težje prebavlja.  Priporočljivo je, da toplo vodo, ki ne pogasi želodčnega ognja, spijemo pol ure pred obrokom. Zaradi zaviranja prebave ne pijemo med obrokom ali po njem.

Drugi razlog zato, da je potrebno piti vodo pred obrokom, pa je v tem, da ima voda vlogo hidrolize, saj raztaplja in razgrajuje druge snovi. Brez vode se hrana ne more razgraditi. Toda vloga hidrolize vode zajema tudi vodo samo. Voda mora najprej sama hidrolizirati se razgraditi, da sploh lahko pomaga, da se hidrolizirajo tudi snovi, ki jih zaužijemo s kosilom. Zato jo je potrebno zaužiti pred obroki.

Že nekaj časa pijem več vode, zakaj sem še vedno dehidriran?

Velika zmota je prepričanje, da se stanje lahko hitro izboljša, če se človek začne utapljati v vodi.  Telesne celice so podobne spužvam in nekaj časa traja, da postanejo bolj hidrirane. Zaradi dolgotrajne dehidracije so celične ovojnice manj prepustne za difuzijo vode in absorpcijo hranil. Lahko je potrebnih nekaj let normalne preskrbljenosti z vodo za obnovo primarno delujočih mehanizmov.

Ali je voda iz plastenke dobra?

Voda iz plastenk je večinoma postana.  Le malo proizvajalcev ima res pravo izvirsko vodo, večinoma so plastenke polnjene iz javnega vodovoda. Če se plastenkam ne morete odreči, vsaj preverite, da voda ni starejša od 6 mesecev. Bodite pozorni, da nima vonja po plastiki. Če jo ima, je raje ne pijte! Vode v plastiki nikoli ne puščajte na soncu ali v vročem avtomobilu, ker vroča plastika hitreje izloča kemikalije v vodo.  Zavedajte se, da je voda osnovno topilo.

Preverite številko na dnu embalaže, zapisano v trikotniku. Številke 2, 4, 5 označujejo varno plastiko medtem ko 1, 3, 6, 7 plastiko nevarno zdravju. Plastenk za enkratno uporabo ne uporabljajte večkrat, njihovi robovi so raj za bakterije.

Koliko vode naj spijem?

Priporočene dnevne količine vode so odvisne od različnih dejavnikov (fizične aktivnosti, telesne teže, temperature v okolju, starosti in zdravstvenega stanja). Odrasel človek mora v povprečju za normalno delovanje organizma popiti od 2 do 3 l vode. Ob večji fizični aktivnosti ali visokih temperaturah pa mora biti ta količina še večja, v nasprotnem primeru lahko namreč dehidriramo. Oseba, ki dela na močnem soncu, potrebuje več vode, kot pisarniški delavcev. Jasno je, da poleti potrebujemo več vode kot pozimi in podnevi več kot ponoči.

Tudi prehrana, ki jo uživamo, torej živila z različno količino vode vplivajo na dodatne potrebe po vodi…   Če človek uživa veliko suhih živil z majhno vsebnostjo vode, se bodo zahteve po dodatni vodi povečale. Priporočena so živila z veliko vsebnostjo vode, kot sta sadje in zelenjava. Na ta način se zmanjša potreba po dodatni vodi. Upoštevati je potrebno tudi individualne potrebe saj visoki ali nizki, otroci ali odrasli, vsekakor nimajo enakih potreb po vodi.

Ali naj pijem kislo ali bazično vodo?

Ti dve vrsti vode imata različni funkciji. Njun namen lepo opiše ruska pravljica, ki govori o ranjenem heroju, ki ga je čarovnik oživljal z vodo. Na začetku je junakovo rano mazal z mrtvo vodo, pozneje mu je dal živo vodo. V sodobnem času govorimo o uporabi kisle in bazične vode (razlika v pH vode). Kislo ionizirano vodo uporabljamo za zunanjo uporabo za nego las, kože, zob in ima antibakterijski učinek. Bazična ionizirana voda je močan naravni antioksidant in se uporablja za zaviranje staranja in proti degeneracijskim boleznim. Takšno vodo se lahko pije, s tem se uravnava ph-telesa, dovaja kisik v organizem in razstruplja.

Je še kakšno priporočilo glede vode?

Ponoči, ko voda v vodovodnih instalacijah miruje se še posebno v pocinkanih ceveh tvorijo nitriti. Zato je priporočljivo, da zjutraj pred uporabo vode iz vodovoda iz instalacije izpustimo postano vodo v lijak in jo šele za tem pijemo.

Predhodna objavaNaslednja objava