To, da bljižnje jemljemo za samo po sebi umevne je sovražnik številka 1 za naše odnose. Tak pristop odnos počasi in vtrajno razžira. Pa poglejmo, kaj se zgodi.
Sprva nam je na človeku nekaj všeč, nas privlači. Od enega srečanja do drugega komaj čakamo, da lahko uživamo ob tem človeku in ob tem, kar nas na njem privlači. S skupnim življenjem se navadimo, da so nam te privlačne partnerjeve lastnosti vedno na razpolago. S časoma, ne da bi vedeli kdaj, jih niti ne opazimo več. Partner ima še vedno te lastnosti, toda mi hodimo mimo njega ali nje, ga ne vidimo, kaj šele obožujemo, kot smo to delali na začetku. Tako je partnerjev čar za naše oči tiho in počasi ugasnil.
Kaj pa je ostalo? Tisto, kamor smo vlagali pozornost, seveda. Dnevno smo bili pozorni na vse male nepravilnost, na vse njegove ali njene odzive, ki so nas motile. Skrbno smo jih negovali z opozarjanjem ali pa vzdrževali z umikom vase. Vsakokrat, ko smo nanje opozorili, smo na njih usmerili del svoje energije. Več ljudi, ki smo jih pri tem početju uspeli vključiti, več hrane je naša nevšečnost dobila.
Nekateri imajo raje tiho bitko ali ignoranco. Toda tudi s tem odzivom pomagamo ohranjati neželjeno stanje.
Torej, ko smo partnerja nehali videt, kot nekaj novega, nekaj privlačnega, nekaj čemur namenjamo svojo aktivno pozornost smo ga sprejeli, kot samo po sebi umevnega. Takrat v odnosu ostaja tisto, čemur namenjamo pozornost in pripisujemo pomen. Raziskave so mi pokazale, da pozornost žal večinoma namenjamo v neželjeno.
Bodite na tem področju nekaj posebnega in čim večkrat poiščite 5 lastnosti, zakar ste izbrali svojega partnerja.